Umetnik v škatli

Updated: Jan 26

Reklamacija


Defekt! Moj otrok je drugačen.

Zahtevam reklamacijo.


Želeli ste, da je unikat.

- Pa ne preveč.


Vgrajen je čip novejše generacije.

- Dajte ga ven.


Reklamacij ne sprejemamo.

Naše delo je brez napak.

Lobotomija je možna le

samoplačniško.



Dušenje v škatli


Uokvirjaš me.

Tlačiš me v škatlo.

Karton povijaš z lepilnim trakom.


Dušim se.

A važno, da sem v škatli.

Tvoji škatli. Družbeni škatli.


Ne morem dihati.

A važno, da ti ni treba odpreti oči.

Da se lahko še naprej pretvarjaš.


Ne diham več.

A važno, da imaš ti svojo,

zblojeno, popredalčkano srečo.



Umetnik


Umetnik sem.

Rišem po družbenih normah,

s svinčnikom drsim čez nesmiselna pravila.

Razdiram okvirje, ki me utesnjujejo v času in prostoru.

Svojih del pač ne uokvirjam.

Slikam po svojem obrazu.

Si mislil_a, da poznaš moje prave barve? Poglej me zdaj.

Prepleskal bom svet, zdaj je preveč črno-bel.

Oh, imaš rad_a ta črno-bel svet? Imaš rad_a svoje okvirje?

Ostani tam, a jaz bom risal dalje.

Stopnice iz barvic bom zgradil do vesolja,

Zemlja me ne razume.

Dotaknil se bom svetlega kvazarja,

na milijone svetlobnih let stran od okvirjev.

Pa vendar, če me pokličeš po pravem imenu,

se ti bom nasmehnil in ti podaril risbo.

Naj razsvetli predalček, v katerem si ujet_a.

Jaz sem že razdrl svoj predalnik,

deske prebarval in iz njih sestavil posteljo.

V njenih barvah zaspim, vedoč da sem umetnik

in le kot umetnik lahko živim.


Tzophek



Tzophek (1999) je študent psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg znanosti ga zanima tudi umetnost. Je samouk, ki rad riše z uporabo barvnih svinčnikov, alkoholnih markerjev ter digitalnih pripomočkov. Pogosto tudi piše, tako poezijo kot tudi prozo.