The Queen – iz manjšine znotraj manjšine v epicenter subkulture

Updated: Mar 1

»Pogled v zakulisje narodnega tekmovanja kraljic preobleke v New York Cityju, vključujoč vaje pred tekmovanjem, pogovore iz garderobe in zavist, ki pride na plan pred in po tekmovanju.«

-opis filma The Queen na spletni bazi filmov Internet Movie Database


dokumentarni film | ZDA | 1968 | rež. Frank Simon | 68 minut


Crystal LaBeija (levo), ©Grove Press/Photofest


Dokumentarni film The Queen spremlja kopico kraljic preobleke (angl. drag queen), ki se udeležijo lepotnega tekmovanja Miss All-America Camp Beauty Contest 1967. Skozi film je gledalcu omogočen vpogled v organizacijo in vsebino tekmovanja samega, pa tudi v najbolj intimne trenutke tekmovalcev oziroma tekmovalk, njihova zasebna življenja in probleme tedajšnje LGBTQ+ populacije v Ameriki.

Že takoj na začetku filma gledalec spozna eno vodilnih figur na ameriški, če ne celo svetovni drag sceni; kraljico preobleke po imenu Flawless Sabrina (slov. Brezhibna Sabrina; znana tudi kot Mother Flawless Sabrina ali zgolj Sabrina). Sabrina je v tem primeru voditeljica in povezovalka lepotnega tekmovanja, ki ga film tematizira, za Sabrino pa spoznamo tudi njeno vajenko in varovanko, kraljico preobleke Rachel Harlow, ki je v filmu predstavljena samo kot Harlow, v vsakdanjem življenju pa se imenuje Richard, v letu 1967 pa je bila Miss Drag Philadelphia.

V naslednjih nekaj minutah se gledalcu predstavi sistem in delovanje lepotnega tekmovanja, ki je precej podobno drugim, heteronormativnim lepotnim tekmovanjem. Kraljicam se podelijo točke na podlagi njihovega stila hoje, njihovega načina govora, njihovih sposobnosti ličenja in njihovi frizuri, pa tudi za njihove kopalke, nočno obleko in njihovo lepoto nasploh, tekmovanje pa vključuje tudi skupinske plesne točke in pevske nastope.

Zatem so prikazane tudi ostale tekmovalke, ki gledalcu skozi svoje pogovore omogočijo vpogled v probleme, s katerimi se je srečevala takratna LGBTQ+ populacija, in s katerimi se le-ta ponekod srečuje še danes. Pogovarjajo se o spolni in seksualni identiteti, njihovem odnosu s svojimi družinami, operativni spremembi spola, vpoklicu v vojsko (naj opomnim, da je tedaj med Združenimi državami in Vietnamom divjala že od leta 1955 trajajoča vietnamska vojna) in o tem, kaj sploh pomeni biti kraljica preobleke.

V tem delu filma se pokaže tudi favoritizem tako filmske ekipe kot ekipe, ki pripravlja tekmovanje, do Sabrinine varovanke Harlow. Že na prvi pogled je očitno, da Harlow v primerjavi z ostalimi tekmovalkami od obeh ekip dobi veliko več pozornosti in da je ekipa, ki pripravlja tekmovanje, vedno pripravljena izpolniti vsako njeno željo – ostale kraljice preobleke celo napodijo iz sobe, ko Harlow ne najde svoje lasulje.

Čeprav se film do te točke morda zdi kot tipičen, le povprečno dobro izpeljan dokumentarec o ljudeh, ki zaradi svoje seksualne oziroma spolne identitete živijo na socioekonomskem robu civilizirane družbe, pa se najpomembnejši del in najbolj odmevajoče sporočilo filma skrivata v njegovi zadnji tretjini. V zadnji tretjini filma je namreč prikazano tekmovanje samo, v njej pa spoznamo tudi kraljico preobrazbe Crystal LaBeija, ki je tedanja drag lepotno kraljica Manhattana, osrednje mestne četrti New Yorka, in temnopolta.

Kot zmagovalka lepotnega tekmovanja je naposled razglašena Harlow, Crystal pa se uvrsti na četrto mesto. Ta dogodek predstavlja vrhunec dogajanja v filmu, saj je Crystal nad svojo in Harlowino uvrstitvijo več kot očitno razočarana, jezna in nezadovoljna. Crystal je namreč mnenja, da bi morala zmagovalka tekmovanja biti ona, in da je Sabrina spletkarila z žirijo tekmovanja, da bi zmagala njena varovanka. O tem govori tudi zadnjih nekaj minut filma, v katerem je poleg Crystal prikazanih še nekaj drugih, prav tako besnih tekmovalk. Vendar pa je razvidno tudi to, da do tega besa ni prišlo zgolj zaradi dogodkov tistega večera.


Čeprav je film bil posnet leta 1967 je treba ob gledanju teh zadnjih nekaj minut v spomin priklicati dejstvo, da so Afroameričani kljub napredku gibanja za civilne pravice v ZDA takrat za marsikoga še vedno veljali kot drugorazredni državljani, za katere so bila marsikatera vrata še vedno zaprta, marsikateri uspehi pa rezervirani zgolj za belo populacijo. Čeprav je ironično, da se rasistična nagnjenja kažejo tudi znotraj drugih zatiranih manjšin, kot je v tem primeru LGBTQ+ populacija, pa si pred tem vseeno ne gre zatiskati oči; rasizem znotraj svojih krogov je le en od problemov, ki še danes razžirajo LGBTQ+ skupnost po svetu, poleg problemov kot sta, na primer, bifobija in transfobija.


Film se naposled zaključi s prepirom med Sabrino in Crystal, v zadnjem kadru pa vidimo Harlow, ki se svojo krono držoč ponosno odpravlja na pot nazaj domov.

Čeprav se film na prvi pogled morda ne zdi nič posebnega in skorajda identičen kot drugi dokumentarni filmi, ki tematizirajo življenja in tegobe LGBTQ+ populacije (na primer film Paris is Burning režiserke Jennie Livingston iz leta 1990), pa je njegov vpliv tako obsežen, da sega celo v današnji čas. Bes, ki ga je ob svoji izgubi doživela Crystal LaBeija, je nekaj let po izidu filma vodil do ustanovitve drag hiše House of LaBeija, ki deluje vse do danes in je ena najprepoznavnejših na svojem področju. Hiša House of LaBeija je pričela tudi s tradicijo tekmovanj, ki so obči javnosti znane pod imenom ballroom, v katerih središču so se nahajale in se do danes nahajajo kraljice vseh rasnih pripadnosti. Na teh tekmovanjih se je razvil tudi stil plesa vogue, ki je do danes ena najprepoznavnejših umetniških oblik LGBTQ+ skupnosti, takorekoč avtohtona umetniška oblika skupnosti, ki ji je uspel tudi preboj v družbeni mainstream, ko so ga v svojih pesmih in glasbenih videih uporabili zvezdniki kot Malcolm MacLaren (pesem Deep in Vogue, 1989) in Madonna (pesem Vogue, 1990) in ki je ponovno popularnost doživel skozi serijo Pose (2018 do danes), današnja LGBTQ+ skupnost je iz le-teh tekmovanj prevzela tudi nekaj slengovskih izrazov, Crystal LaBeija pa je celotni skupnosti postala znana predvsem posthumno. Kraljica preobleke Aja jo je izbrala kot svoj lik v igri vlog Snatch Game v tretji sezoni resničnostne oddaje RuPaul's Drag Race: All-Starts, Frank Ocean pa je nekaj njenih besed iz filma The Queen uporabil v eni izmed pesmi iz svojega albuma Endless.

Čeprav dokumentarni film The Queen torej niti po kvaliteti niti vsebini ne prekaša filmov, ki se ukvarjajo s podobno tematiko, je njegov vpliv tako na splošno javnost kot tudi na samo LGBTQ+ skupnost ogromen in traja vse do danes, na žalost pa se skupnosti do danes oprijemajo tudi problemi in predsodki, ki so Crystal LaBeija vodila do dejanj, ki so ji zagotovila slavo.



David Pavlas


David Pavlas, rojen 1999 na Ptuju, živi in ustvarja predvsem v Mariboru, kjer tudi študira nemški in angleški jezik in književnost. Piše že od osnovnošolskih let – sprva le prozo, zadnjih nekaj let pa se ukvarja tudi s poezijo. Skozi pisanje najraje raziskuje medčloveške odnose in človeško psiho. Poleg pisanja se ukvarja tudi z gledališko igro, prevajanjem in zgodovino.