Shizofrenija

anonimen hej

a te poznam? ne oh očarljiva skrivnostnost mogoče je človek mogoče posiljevalec narodni heroj janšist nedolžen povsem dolžen že od malega si mali firbec glede vzgibov pa ga vprašaš

po njegovih motivih simpatična si

oh ohoh oh mjav av hvala lepa galantnež za začimbico dneva po glavni jedi z grožnjo samomora in obsesijo ljubosumja mjavkam v tri pizde in sočustvujem z idioti nimam časa za pomirjevala za dokazovanje mizoginije na kraju sestrstva zabluzim z buldožerji da vas lahko izjočem v večni gnev in lastno patetiko ko se plazim za projekcijo zaplazim srce mojo hidroelektrarno na solzni pogon veliki terilnik zatežena si in zakompleksana bruhala bi od sile postanih nasmehov vsebina preplavi formo blaznost požre razum gospa mi daje nauke o vljudnosti prijaznosti in nežnosti manjkajo prtički na kredenci ko hipokritsko operira z jezikom nasilja a bi rad eno na gobec ha pa samo kulturno je vprašal če rada fukaš in potem je moj jezik preoster kriv za nastanek incelov ubogi potencialni sociopat je jezušček na križu dekletce kako si bizarno ko naivno upaš na podporo napak napaka napaka bolna si ne moremo sočustvovati ker si bolna mi pa zdravi zdravorazumski drkaš za pozornost gospa objestnica mi je skuhala objestni obrok njami še bi mami čisto vse bom spanirala v travmah mučenikov da bodo znali sočustvovati z idioti problem je da smo problem vloga ženske je zmeraj premajhna ali prevelika zmeraj spektakel v kapitalistični matrici ti že nisi ženska ne znaš se klanjati patriarhatu biti prijetna do anonimnežev ki pohvalijo tvoj izgled na nedeljo ko letijo noži kontekst ni važen ubrala si pot osornosti še žal ti bo ŽAL ŽAL ŽAL

kesaj se mucica slabo vzgojena razvajenka potrebujem udarec v glavo vse vaše bolezni so del moje črna ovca s permafrostom v jedru otoplim ozračje

sneg v dež pizda se spreminja v apostola če se žrtvujem bodo grobovi listja isti isto gnili samozadovoljujte se z absolutno ljubeznijo ko sarkazem preraste v hipijevsko pridigo celotno življenje posvetim poskusu zaznati snežinko na vodni gladini objemam se sredi ceste jebeni pacifist hrepeniš po zaključenosti ne bom ignorirala vključeni boste v skupinski manifest kalejdoskopa moje krive perspektive krivi smo vsi prevzemam odgovornost za vse osebne zaimke (i)zganjam melanholijo materija se prepleta v nelogičnem zaporedju nič več me ni kot vas v meni.




Nela Poberžnik (1994) je diplomirana literarna komparativistka, ki študira likovno umetnost na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani. Večinoma boža demone in se ne da izgnati hudiču. Stekleniči posušene ostanke narave, včasih fotografira mrtve živali in prečka pot (živim) črnim mačkam. Kaos ji je v redu in red ji je v kaosu.

Intrigira jo komunikacija med različnimi nivoji eksistence in s tem tvorjenje raznih (meta)resničnosti, konglomerata kontrastov in harmonij, vzporednih svetov in arhetipov.

Rada dramatično izziva meje in norme. Poskuša razkrivati (mnogokrat neprijetno in židko) snov pod povrhnjico ter se soočati z ambivalenco identitete in obstoja. Trudi se vzpostaviti dialoge med (mogoče celo navidezno) nasprotnimi entitetami, pri čemer jo zanimajo ustaljeni in mnogokrat zakrneli, zastareli in/ali nezavedni konstrukti človekovega delovanja. Ob tem surovo naleti na ukleščenost v naravne ali družbeno konstruirane mehanizme.

Piše tudi pesmi, ki jih lahko vidimo kot zrcalo njenega židko intimnega likovnega ustvarjanja, kjer posebno mesto zavzema tehnika kolaža, predvsem ker lahko v njej sopostavi, prekriva, združuje, povezuje izrezke različnih dimenzij obstoja in iz njih gradi novo, a že vseprisotno.

Glavno uredništvo, poezija, proza, dramatika in vse vmes: Tom Veber

tom.veber@gmail.com

Fotografija, cianotipija, performans, instalacija, intervju in vse vmes: Sara Nuša Golob Grabner

 

saranusa.golob@gmail.com

Slika, strip, kolaž in vse vmes: Jakob Golob

jakob.golob1@gmail.com

Publicistični članki, eseji recenzije in vse vmes:
Veronika Razpotnik

 

veronika.razpotnik@gmail.com

© 2020 Stigma 

Izdelava: Zala Šeško