-
da drsiš da ječim omagam da sploh nikoli začneš ne nehaš
kjer je plevel trd in opletajoč v lepkem zraku
kaj raste spodaj
morje gozd
videla sem te staro sto let
med svojimi napetimi stegni
staro toliko
kolikor si zamislim
-
ljubim se
od spredaj od
zadaj se
vsakič
z drugo od vaju vajina
materina znamenja
kot pšeno
udarjajo ob
-
me slečeš me
podrgneš
vse moje nesramne kosti ob
vse svoje mi
prideš
-
sleci se
tako stvari
tako
spričo
razpadejo
ogromne
in
nerodne in
sleci
tako z njihovo
tako
roke
proti
da bi le
spričo
eksplozije
gole in
da bi
počutim se
pri prebijanju
ogromna in
ogromna in
nerodna in
spričo
razpadejo
tako
držim
gola in
sleci
Vesna Liponik
Vesna Liponik (1993, Maribor) študira podiplomsko primerjalno književnost in literarno teorijo ter slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje tekste je objavila v literarnih revijah Idiot, Literatura, Dialogi, Apokalipsa itd. Nekateri so bili prevedeni v nemščino, angleščino, srbščino in madžarščino. Leta 2019 je pri založbi Škuc (Lambda) izšel njen pesniški prvenec roko razje, nominiran za Veronikino nagrado in Kritiško sito. Sodeluje z društvom Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic in kolektivom Lezbična četrt.