roko razje

Updated: Jan 26

-


da drsiš da ječim omagam da sploh nikoli začneš ne nehaš

kjer je plevel trd in opletajoč v lepkem zraku

kaj raste spodaj

morje gozd

videla sem te staro sto let

med svojimi napetimi stegni

staro toliko

kolikor si zamislim


-


ljubim se

od spredaj od

zadaj se

vsakič

z drugo od vaju vajina

materina znamenja

kot pšeno

udarjajo ob


-


me slečeš me

podrgneš

vse moje nesramne kosti ob

vse svoje mi

prideš


-


sleci se

tako stvari

tako

spričo

razpadejo

ogromne

in

nerodne in

sleci

tako z njihovo

tako

roke

proti

da bi le

spričo

eksplozije

gole in

da bi

počutim se

pri prebijanju

ogromna in

ogromna in

nerodna in

spričo

razpadejo

tako

držim

gola in

sleci


Vesna Liponik


Vesna Liponik, avtorica fotografije: Tanja Završki

Vesna Liponik (1993, Maribor) študira podiplomsko primerjalno književnost in literarno teorijo ter slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje tekste je objavila v literarnih revijah Idiot, Literatura, Dialogi, Apokalipsa itd. Nekateri so bili prevedeni v nemščino, angleščino, srbščino in madžarščino. Leta 2019 je pri založbi Škuc (Lambda) izšel njen pesniški prvenec roko razje, nominiran za Veronikino nagrado in Kritiško sito. Sodeluje z društvom Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic in kolektivom Lezbična četrt.