+
Utapljam se v poželenju devic,
ko mi po nosu spolzi tvoja podoba.
Lepa si,
si mi rekla,
ko sem gola sedela na tebi,
prazna in poljubljena.
Iskala si me v laseh in me praskala z nežne kože,
v nevednosti si našla mojo esenco
in jaz sem našla nič v sencah tvojih trepalnic.
S teboj sem se zbudila kot devica,
rdeča in zatrapana v melodijo trobentic.
*
:
Kričiva v prepričanju,
da je druga naglušna.
Posmehujeva se najini radovednosti,
kot da še nisva čakali na sončni vzhod,
objeti in nevedni,
da si mečeva senco.
Moje ime šepečeš v megafon.
Tiho.
Tišje.
Počasi.
Morda tudi nežno.
Ustavili se bova na razpotju in si ljubeznivo mahali v pozdrav,
Preden se ena stopi v meglice in druga zlije v smerokaz.
*
•
Zabavne ustnice so polne travm,
brazgotin iz časov pred mano,
nepomembnih časov.
Tvoje besede so zakamuflirane v objeme,
stiske in vrat,
umazan od naklonjenosti.
“Ti si petnajst živčnih zlomov,
in tri stabilne osebnosti,
ki se utapljajo v zelenju.”
Polzim med tvojimi prsti v preluknjane žepe,
pijana in zadeta te prosim za še,
ko me vržeš čez ramo in neseš na vrh gore,
v luknjo,
ki bdi nad oblaki.
Z nohti rezbarim po tvojih prsih in opazujem kako kriki v potokih tečejo v dolino,
kjer nihče ne ve,
Da včasih ne znam in ne morem.
Njene oči lebdijo nad nama,
ko se spominjava,
da le gore padajo v vojnah.
*
-
Ne znam opisati zraka,
tuj mi je,
kot ti.
Lebdiš v prahu mojega stanovanja
in se cediš v znoju mojega čela.
Slepiš moje solze in mi v hecu zavezuješ nevrone.
Vem,
zdaj vem,
da ne morem ljubiti zraka,
čeprav ona mene.
Alina Špan (1999) je zaključila šolanje na Gimnaziji Celje-Center, zdaj pa živi v Mariboru, kjer študira filozofijo in medjezikovne študije – angleščino na Filozofski fakulteti Maribor. Njena poezija je bila objavljena v literarnih revijah Podstrešje in Novi zvon ter antologiji mlade celjske poezije In zemlja je vibrirala kakor živo telo.