Prognoza: infarkt

+

Utapljam se v poželenju devic,

ko mi po nosu spolzi tvoja podoba.

Lepa si,

si mi rekla,

ko sem gola sedela na tebi,

prazna in poljubljena.

Iskala si me v laseh in me praskala z nežne kože,

v nevednosti si našla mojo esenco

in jaz sem našla nič v sencah tvojih trepalnic.


S teboj sem se zbudila kot devica,

rdeča in zatrapana v melodijo trobentic.


*


:

Kričiva v prepričanju,

da je druga naglušna.

Posmehujeva se najini radovednosti,

kot da še nisva čakali na sončni vzhod,

objeti in nevedni,

da si mečeva senco.

Moje ime šepečeš v megafon.

Tiho.

Tišje.

Počasi.

Morda tudi nežno.

Ustavili se bova na razpotju in si ljubeznivo mahali v pozdrav,

Preden se ena stopi v meglice in druga zlije v smerokaz.


*


Zabavne ustnice so polne travm,

brazgotin iz časov pred mano,

nepomembnih časov.

Tvoje besede so zakamuflirane v objeme,

stiske in vrat,

umazan od naklonjenosti.

“Ti si petnajst živčnih zlomov,

in tri stabilne osebnosti,

ki se utapljajo v zelenju.”

Polzim med tvojimi prsti v preluknjane žepe,

pijana in zadeta te prosim za še,

ko me vržeš čez ramo in neseš na vrh gore,

v luknjo,

ki bdi nad oblaki.

Z nohti rezbarim po tvojih prsih in opazujem kako kriki v potokih tečejo v dolino,

kjer nihče ne ve,

Da včasih ne znam in ne morem.

Njene oči lebdijo nad nama,

ko se spominjava,

da le gore padajo v vojnah.


*


-

Ne znam opisati zraka,

tuj mi je,

kot ti.

Lebdiš v prahu mojega stanovanja

in se cediš v znoju mojega čela.

Slepiš moje solze in mi v hecu zavezuješ nevrone.

Vem,

zdaj vem,

da ne morem ljubiti zraka,

čeprav ona mene.



Alina Špan (1999) je zaključila šolanje na Gimnaziji Celje-Center, zdaj pa živi v Mariboru, kjer študira filozofijo in medjezikovne študije – angleščino na Filozofski fakulteti Maribor. Njena poezija je bila objavljena v literarnih revijah Podstrešje in Novi zvon ter antologiji mlade celjske poezije In zemlja je vibrirala kakor živo telo.