Prazniki - blagoslov in prekletstvo

Updated: Jan 26

Po dolgih tristo petintridesetih dneh, smo ga le dočakali – december, zadnje poglavje tega leta. Mesec, znan po svojem prazničnem vzdušju in družinskih srečanjih. Čas, ko se človeške oči še posebej iskrijo, bodisi zaradi neizmernega veselja ali pa nepopisljive žalosti. Po letu, ki se je zdelo dolgo pa vendar kratko in je s seboj prineslo številne izzive tako za mlade kot nekoliko starejše, je popolnoma razumljivo, da se vsi veselimo konca in upamo na lažji začetek. Seveda je nesmiselno pričakovati izboljšanje samo zato, ker bo na steni visel nov koledar pa vendar je upanje v teh težkih časih še kako dobrodošlo in potrebno.

Za mnoge ljudi je praznični čas še posebej težaven. Številni starši se spopadajo s finančno stisko in vprašanji, kako otrokom pričarati kar se da pravljično vzdušje, četudi samo s toplim obrokom in nekoliko daljšim objemom. Spet drugi imajo popolnoma drugačne skrbi, kot na primer: kako prepričati vso sorodstvo, da je njihova družinica res tako srečna in popolna, kot pravijo. Medtem ko se starši ubadajo s svojimi problemi, pa ne glede na njihovo starost marsikateri otrok trpi. Zavedati se moramo, da živimo v času, ko se mladi le stežka osamosvojijo in postavijo na noge brez pomoči družine. Odskočna deska za mnoge je študij, ki predstavlja popolno priložnost za pobeg od doma in raziskovanje svoje identitete. Na žalost je leto 2020 veliko ljudi prikrajšalo za to izkušnjo, jim odvzelo varno zavetje študentskega doma ter študentsko delo, ki je morda bilo njihov edini vir dohodka.

Vsi ti študenti zdaj podoživljajo marsikatero nočno moro svojih mladostniških let, za katero so bili prepričani, da se ne bo nikoli več vrnila. Številni najstniki so se primorani boriti ne le s hormoni in težavami šolanja na daljavo, temveč tudi z nemalokrat nasilnim okoljem v katerem živijo. Veliko staršev je mnenja, da otrokom zagotavljajo varno okolje, ker v njihovem gospodinjstvu ni fizičnega nasilja in so finančno dobro preskrbljeni, a pozabljajo na toplino, zahvaljujoč kateri prostor dobi naziv »dom«. Za vse, ki se identificirajo kot LGBTQ+, je to najverjetneje eden izmed težjih delov leta. Mesec, ko morajo še posebej skrivati svojo identiteto pred družino, četudi morda le zaradi enega družinskega člana; ko morajo skrbno pretehtati vse izgovore in laži ter odgovoriti na vprašanja, kot na primer »kje in s kom bodo preživeli novo leto?« Za druge pa je to čas, ko se spomnijo prvega Božiča, ki ga niso mogli preživeti v družbi družine, ker tam, zaradi svoje spolne usmerjenosti, niso več dobrodošli.

Letošnji prazniki bodo prav iz teh razlogov marsikomu prinesli še več težav. Zaradi prepovedi zbiranja nam bo tokrat prizaneseno z božičnimi večerjami, katere spremlja homofobna in heteronormativna atmosfera; po drugi strani pa bomo prikrajšani tudi za silvestrovanje, ki je za mnoge bilo edini izgovor, da so vsaj nekaj prazničnega časa lahko preživeli v družbi brez predsodkov, v okolju, kjer se jim ni potrebno pretvarjati. Biološke družine si ne moremo izbrati sami in to spoznanje najbolj boli ravno v decembru, ko nas na vsakem koraku obkrožajo družinski ideali. Ob vsej tej ''prenapihnjeni družinskosti'' človek hitro pozabi, da sorodstvene vezi niso edine, ki ustvarjajo družino. Konec koncev si le-to skozi življenje zgradimo sami.

V prazničnem času, ko se od nas pričakujeta pozitiva in veselje, se žal marsikomu zgodi, da ravno takrat pristane na dnu, vsako noč pred spanjem po tiho joče in si želi le, da bi ga ljudje sprejeli takšnega, kot je. Trenutna situacija v naši državi na žalost ne kaže na to, da se bo vsak čas karkoli spremenilo na bolje, a pomembno je ohraniti upanje in sanje o boljši prihodnosti. Sebi in drugim poskušajmo z majhnimi dejanji pričarati nasmešek ter tisti pristen občutek pripadnosti. Včasih se je lažje spomniti vsega slabega, a kljub temu je vedno mogoče najti nekaj, za kar smo lahko hvaležni. Čeprav je ta fraza že stokrat prežvečena in jo lahko že skoraj označimo za pravi praznični kliše, je morda v njej vendarle nekaj resnice. Mogoče je to čas, ko se lahko vsaj za trenutek ustavimo, ozremo okoli sebe ter začnemo ceniti tisto, kar smo sprejeli za samoumevno. Naj bo to streha nad glavo, najboljši prijatelj, kosmati sopotnik, ali pa samo knjiga, ki nas za nekaj ur ponese v popolnoma drugačen svet. Spomnimo se teh stvari, bodimo hvaležni in se vprašajmo, kako lahko izboljšamo sami sebe in gradimo svoje sanje. Vprašajmo se tudi, kaj lahko naredimo za sočloveka. Marsikdo morda meni, da ne more narediti veliko in pozabi kako pomembna je včasih lahko povsem trivialna stvar kot je hipen dotik, močan stisk roke ali bežen nasmeh.

Spomnimo se biti tolerantni in potrpežljivi. Imejmo v mislih moč naših besed, ki lahko na plano izvabijo prešeren smeh ali pa povzročijo večjo bolečino kot fizično nasilje. Ne glede na spol, starost, raso, vero, ali spolno usmerjenost – bodimo strpni drug do drugega. Pravzaprav, bodimo več kot le strpni. Začnimo sprejemati drugačnost in lepoto, ki se skriva v njej. Ne podlegajmo predsodkom, ne širimo sovraštva. Nikoli ne moremo biti popolnoma prepričani, da naši prijatelji, znanci, otroci, … ne pripadajo skupini ljudi, proti kateri smo nastrojeni. Na koncu dneva smo vsi ljudje in vsi si le želimo ljubiti in biti ljubljeni. Vsi hrepenimo po tem, da bomo nekega dne končno »pripadali«. Prav zaradi tega te praznike še posebej trdno objemite svoje bližnje, bodite z njimi potrpežljivi in ustvarite varno okolje, v katerem boste tako vi kot oni lahko ostali zvesti sami sebi in svojim čustvom.

Dolores Hunsky



Dolores Hunsky (1996) je diplomirana anglistka in diplomantka nemškega jezika in književnosti. Trenutno živi in ustvarja v Gradcu, kjer je študentka magistrskega programa anglistike in amerikanistike na fakulteti Karla Franca. Je velika ljubiteljica živali, glasbe in na sploh kulture. V prostem času pisateljica in aktivistka, ki se osredotoča na teme, katere se ji zdijo zapostavljene (npr. pravice žensk, problemi LGBTQ+ skupnosti, pravice živali, …). Na FF UM, kjer je diplomirala, je bila urednica šolskega časopisa Crumbs, svojo kreativnost pa izraža tako v slovenščini kot angleščini. Njeno do sedaj najbolj pozornost vzbujajoče delo je zagotovo raziskovalni članek Bad Raputation or Sexism? (Slab sloves ali seksizem?), ki je bilo objavljeno v zbirki Words, Music and Gender (2020). Trenutno piše otroško pesniško zbirko, ki bi naj bila izdana v letu 2021. Večina njenih del reflektira kontroverznost in brezbrižnost družbe.