z mojo Sapfo se ljubiva na papirju,
poljubljava v verzih in dotikava
v očeh.
ko zbledim.
takrat boš razumela, da so bile njihove besede
le kompenzirajoča ekstaza in jaz sem potrebovala
tvoj objem.
se usedem in se ugnezdim v sedež,
kot besede, ki že nekaj mesecev
tavajo po mojih nočeh.
diham počasi, pazim na utrip,
pazim, ker me je strah, da se vse zamegli.
roke med nogama, mesta v očeh,
alkohol zamegli um, a
nikakor
moje ljubezni.
okus viskija ima nenavadno intenziteto,
odkar je v moji krvi plesal z barvo
tvojih oči.
izmaknem pogled in se dotikam zapestja,
tvojo koketnost vdihuje moja sla,
molče pritrdim, da ta ostane ujeta,
ko mi nič kaj damsko narekuje,
naj te nemudoma golo
potisnem ob tla.
v resnici sem si želela,
da bi se vsaj malo zagovorila, ko
sem se z besedami v ustih oddaljevala
stran od tvojih dlani.
vem, da ve, ko si po nekaj sekundnem
strmenju nameniva poželjiv nasmeh,
in pod sojem iste mesečine opazujeva, kako se zbirajo
lezbijke, ki na plesiču omamljajo
skrivnostne karikature.
Ana Resnik
Ana Resnik (2003) je mlada pesnica in glasbenica iz Ljubljane. Je ljubiteljica kave, še raje pa ima dobro knjigo. Svojo glasbeno pot je začela kot spremljevalna vokalistka znanega reperja, zdaj snema avtorsko glasbo v studiu Dravle Records. Nedavno je začela s pisanjem avtorske poezije, ki jo objavlja na Instagram računu Poezija za dušo. Udeležuje se literarnih večerov (Ignor, Mavrične rime…) in tudi glasbeno deluje na LGBTQ+ sceni (letos je nastopila na festivalu Lezbična četrt).