Plima in oseka


MEDUZA


Bila je nedotakljiva,

kot meduza, ki te speče, ko jo ujameš med prste.

Spolzka, izmuzljiva takšna, ki pusti hude opekline.

Cinična, posmehljiva v vsej svoji skrivni lepoti.

Takšna, ki ti ne da ničesar, a vseeno moleduješ za še.

Napram vsej njeni nežnosti, takšna katero sam Pozejdon ni zmožen ukrotiti.

Prosto plava v svojem svetu, neskončni valovi jo nosijo s poti.

Rada bi plavala z njo, po glavah davnih intelektualcev, katerih um sega v neskončnost.

Njene opekline, ohromele bi me. Utišale, zaslepile moj svet.

Ah ja, nikoli moja bila, moja meduza.





PLAVAJOČE TRUPLO NA GLADINI


Tu ti zdaj rečem zbogom.

Utopim te v slani vodi,

vihravi od plapojočega vetra.

 

Ustavim se na koncu pomola,

da te kot ribiško mrežo potisnem z njega

v temno modro globino.

 

Nemarno obrnem hrbet

in se pretvarjam, da ne slišim več tvojih krikov.

Krikov, ki kakor sirene hreščijo, cinično cvilijo: “Na pomoč!”

 

Zjutraj na obali našla bom tvoje napihnjeno truplo.

Videla tvoje plave, nabrekle ustnice.

Ni te več.

 

Potisnem te nazaj v vodo,

da se razkrojiš pod gladino

in so samo galebi še tisti,

ki kadarkoli zaužijejo tvoje gnilo meso.





Alja Gojznikar – normalno bi se predstavila kot 21-letna študentka Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. A vendar, ta poved pravzaprav ne pove veliko o njej. Je radovedno in energično dekle mnogih interesov, ki le malokrat postoji na mestu. A ko najde svoj prostor, se prepusti in dovoli času svoj čas. Poleg ogromne ljubezni do živali, prijateljev, španščine, kitare in raznoraznih dogodivščin izredno rada pobegne iz vsakdanjosti v svet, kjer lahko prikaže in izrazi sebe v drugačni luči – ta svet ji predstavlja predvsem pisanje kakršnihkoli, takšnih ali drugačnih, sestavkov. S tem pravi, da sami sebi omogoči pobeg, sprostitev in odkrivanje sveta v njej.