Komplementarnosti i slučajnosti
Ljubičaste naočale, Leonarda gleda na svijet preko ljubičastih naočala Hej, pa ljubičasta je kontrast žutoj Hej, pa žuta je Leonardina najdraža boja! Čekaj malo Žuta? Pa to ima smisla Žuta je boja sunca Sunce nam godi i grije nas Sunce nam donosi osmijeh na lice Hej, pa možda…možda je to razlog? Možda je to njena boja, jer ona je ta boja Boja sunca, boja radosti Pa čak mogu i reći, Leonarda i grije Ona je na pola puta do pravog sunca! Tvrdiš li da je slučajnost da ona ima i zlatnu kosu? Zlatnu kosu koja se izvrsno slaže sa žutom bojom
Manija
Manija, ona je manična
Toči čašu vode
Bilo bi vrijeme da popravi tu pipu
Isuse, može li prestati
Prestani
Prestani s tim zvukom
Ne može podnijeti taj zvuk
Pregrizla bi tu pipu
A u kurac
Koliko vode je iscurilo
Sve zbog jednog zvuka
Zvuka koji ti se ureže u sjećanje
Jebeno škripanje, jebeno fućkanje, dosta
Karin Levačić
Karin Levačić, 22-letna bodoča biologinja, sicer prihaja iz Hrvaške, ampak študira v Sloveniji, ker meni, da je to boljša odločitev. Njen cilj je bil vpis na fakulteto, kjer bi študirala švedščino, ampak ji to žal ni uspelo. S švedščino se zato ukvarja v prostem času in je velika ljubiteljica švedske kulture, predvsem filma. Piše že dolgo. Njeni pesmi so večinoma temačne, ker pogosto piše, ko se počuti žalostno. V gimnaziji je bila članica literarnega krožka. Njene pesmi bile objavljene v hrvaški reviji Zoompoetikon in na spletni strani skupine mladih slovenskih pesnikov, Psevdopoetov. Piše, ker svoje misli rada izlije na papir, ker, kdo sicer rad govori o svoji depresiji? Je zelo je spontana in ne razmišlja veliko, ko piše, saj na pisanje gleda kot na prostočasno dejavnost. Ko hočemo biti samo sproščeni, pač ne premišljujemo preveč. Vse njene dosedanje pesmi so v hrvaškem jeziku. Upa, da bo nekoč lahko pisala tudi v švedščini, ampak zaenkrat želi najprej napisati nekaj v slovenščini.