Obrazi afriških mask


Obrazi afriških mask


obrazi afriških mask

v skali

v drevesnem deblu

v marmornatih stebrih hodnika

v kopalničnih ploščicah


poznam jih že dolgo

od nekdaj


ne spomnim se prvega srečanja

takrat še nisem mislila


so prijazni ali hudobni

ne morem se odločit

morda ni pomembno


obrazi v skali

obrazi ko vidim svet

tak kot je

pa še vedno ne vem

kaj gledam

 

Kaj pa vem, košček vesolja


V daljavi, košček resnice.

Ne poskušam se ga več oprijeti,

izmuzljivca.

Vedno znova samo preblisk.

Astralna projekcija, sanje, podzavestna travma?


Kako rada bi verjela,

da bom po smrti samo

izginila.

Da moje zavesti ne bo več.

Ali pa, da bom

za vedno

v objemu neskončnega zlato rjavega fraktala.


Rada bi verjela,

da bodo prišle velike podgane

z rožastimi klobuki

in se mi smejale, češ:

"Kako ste zabavni, ker mislite, da gre vse tako zares!"

In mi znova zaupale skrivnost vesolja:

"Vse je eno, vse je vseeno."


 

Hannah Koselj Marušič



Hannah Koselj Marušič (1996) je absolventka vizualnih umetnosti, na Akademiji za vizualne umetnosti - AVA, v Ljubljani. Pred tem je nekaj let študirala medicino na UL MF. V vsem kar počne, išče prostor najbolj resnične resničnosti. Zanima jo tisto stanje med znanim in neznanim, zavednim in nezavednim, življenjem in smrtjo, stanje, ko se prek slike ‘objektivne’ realnosti začnejo izrisovati še neke druge možnosti, ki potekajo vzporedno. V svojem umetniškem izrazu se večinoma giblje znotraj medijev fotografije, videa, instalacije in performansa. Poezijo piše že od osnovne šole. Nekaj njene poezije je dostopne na portalu LUD literatura.