ne danes,
daleč od tukaj
te srečam,
ko že hočem iti,
vsa si slana
sea goes south
in potem potegneva čez
miljoninko polnoči
in sredo zjutraj.
sladki abjuz
rečem med sonci
ko je jutro še globoko
v megli.
bolj osamljeni jokava skupaj,
ker sva prevzeti
od življenja
in ne tako votli.
samo včasih, se med
hojo v lbd, spominjam
tvojih ulic.
kako sva se
spoznali
v vseh plazečih lužah,
se razmočeni iskali
od poletnega naliva,
in odšli z velikih mest,
ki jim ne načeljujeva.
od tega
kako jih pozabljam
in kako se ne opravičuješ
ker si
pričela živeti
v povsem novi realnosti
in se ne opravičujem,
ker ob tem
nisem uspela čutiti.
Špela Setničar (Kresnice, 1996) opravlja magisterij literarne komparativistike, ob čemer deluje tudi kot radijska napovedovalka (spikerka na Radiu Študent), improvizatorka (ImproŠke) in sprejema obiskovalce v galerijo Vžigalica (MGML). Predvsem vedoželjno raziskuje (vsa podtalja umetnosti), mestoma skozi ples in še raje skozi poezijo − osvobojeno oklepajev. Špelina poezija je bila objavljena na spletni strani LUD Literature ter v reviji Mentor, nastopila je na Dnevih poezije in vina, nekajkrat na Ignoru (v plesno-poetičnem performansu) ter na številnih literarnih večerih. Med drugim je osvojila tudi naziv zlate olimpijke 2019, njena pesem Izgubljeno v pa je dosegla prvo mesto za največkrat brani prispevek na spletni strani Literature v letu 2019. Če svoje poezije ni prebirala, je uživala v povezovanju (v medprostorih in medodnosih) nekaterih literarnih in kulturnih dogodkov.