Ker pridem samo, ko ti prideš, in pride mi samo, ko ne odideš

to je zabadanje brez kakršnegakoli ritma.


igla se pomika v smeri dvoma,

skelet ji slepo sledi.

____________________


tokrat si jih ne bom zravnala,

naj se tvoja roka zatakne v valovito skodran las

in kot po mojih mislih sprehodi še po mojem platnu

skritih tetovaž.

____________________


dovolj besed. najin jezik je tišina.

iščem vse tiste pozabljene besede,

pomikam se v naslednje stanje

pustim za sabo tvoje ime, zrcalo,

tu ni več prostora

(zate).

____________________


danes bom oči obrobila s črno

in ustnice prekrila z rdečo,

da ne zbledim.

____________________


med peščico ljudi, takrat ko je najbolj sama,

sedi v lokalu in v mini krilu nehote zapeljuje

napačne oči.

____________________


hočem, da prideš, da mi pride,

in hočem, da ko prideš in ti pride,

ne odideš, ker pridem samo,

ko ti prideš, in pride mi samo,

ko ne odideš.


iz mojih misli.

____________________


v tej resničnosti, kjer je razmerje

posodobljen status, ničeven orgazem in

pepelnik poln izpljunjenih ogorkov,


v tej resničnosti verjamem, da bo tvoja luna zaspala,

da bi znova ljubila

moj vzhod.


____________________


nisem mu verjela, da mi bo(š) angel

tako blizu.


 

Ana Resnik

Ana Resnik (2003) je mlada pesnica in glasbenica iz Ljubljane. Je ljubiteljica kave, še raje pa ima dobro knjigo. Svojo glasbeno pot je začela kot spremljevalna vokalistka znanega reperja, zdaj snema avtorsko glasbo v studiu Dravle Records. Nedavno je začela s pisanjem avtorske poezije, ki jo objavlja na Instagram računu Poezija za dušo. Udeležuje se literarnih večerov (Ignor, Mavrične rime…) in tudi glasbeno deluje na LGBTQ+ sceni (letos je nastopila na festivalu Lezbična četrt).