Do You Feel Me Now?


Gre za vprašanje, ki sem si ga postavil, ko sem začel razmišljati o dotiku. O tistem, kar mi manjka, po katerem najbolj hrepenim v času drugega vala in zaprtosti. Kolekcija ročno pletenih pulovrov zame predstavlja željo po intimnosti, spolnosti, dotiku in osamljenosti. Skozi fotografije šest posameznikov v njihovih intimnih prostorih s pulovri prikažejo šest zgodb. Na nek način nit, ki plete pulover predstavlja konec skupne poti in začetek nove, ki se začne s posameznikom samim med štirimi stenami in želji po izgubljenem oz. po izpuščenem dotiku. Ta dotik pa ne predstavlja samo fizičnega dotika ampak tudi čustvenega. Gre za občutek povezanosti, bližine in hkrati samote, saj največ čutimo, ko smo sami. Takrat smo najbolj ranljivi in potrebujemo nežen objem, ki ga ta pulover nudi. Zdaj, ko je že vsega konec, ko me več ni, a me čutiš?






























Temno turkizna: Gašper Kunšek (@vintagechriss) Modra: Jaka Grm (@jaka_grm) Mint: Hector Hernandez (@hector.coiffure) Rumena: Uroš Topić (@uros_topic) Breskev: Matej Fijačko (@matejfijacko) Vijolična: Miran Stepan (@narcistep)

Koncept: Gašpar Marinič in Marijo Županov Oblikovanje: Gašpar Marinič (@gasparmarinic)

Fotografija: Marijo Županov (@zupanov)



Gašpar Marinič



Gašpar Marinič, rojen 1998 na Ptuju, je obiskoval II. gimnazijo Maribor, kjer se je prvič srečal z gledališčem in performansom. V času šolanja je bil tri leta del gledališke skupine GNOSIS, svojo pot je nadaljeval v gledališču Glej. Leta 2018 je sodeloval na festivalu Mladi Levi v performansu Sprožilec sreče (Trigger of Happiness), letos pa na 4. festivalu dramskega pisanja VZKRIK. Trenutno študira Oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani. V poletju 2020 se je prvič posvetil kostumografiji in izdelal dva kostuma za predstavo Krik pod rdečo masko.